Author: Matej Velušček

Ko govorimo o treningu, hujšanju in mišični masi, večina ljudi pomisli, da je več vedno bolje.

Več treningov.

Več discipline.

Več odrekanja.

Ampak po letih dela v Fit365 v Pradah pri Kopru sem spoznal, da lahko tudi trening postane nekaj, brez česar ne znaš več biti.

Ko trening ni več izbira

Poznaš občutek?

Če izpustiš trening, si nervozen.

Če zboliš, te grize slaba vest.

Če telo potrebuje počitek, glava pravi:

»Moral bi iti.«

»Izgubljaš formo.«

»Postal boš len.«

In čeprav si fizično doma, si v mislih še vedno v fitnesu.

Kaj se skriva za tem?

Velikokrat ne gre za ljubezen do treninga.

Gre za strah.

Strah pred tem, da boš izgubil rezultate.

Strah pred kilogrami.

Strah pred tem, da ne boš več dovolj.

In včasih tudi za občutek, da si vreden samo takrat, ko nekaj delaš.

Počitek ni lenoba

Mišična masa ne raste med treningom.

Raste med regeneracijo.

Telo ne postane močnejše zaradi tega, ker ga ves čas obremenjujemo.

Postane močnejše zato, ker mu damo čas za obnovo.

Počitek ni znak šibkosti.

Je del treninga.

Ko telo reče ne

Veliko ljudi zna trenirati.

Veliko manj ljudi zna počivati.

In ravno tam se pogosto pokaže naš ego.

Tisti del nas, ki misli, da moramo ves čas nekaj dokazovati.

Da se ne smemo ustaviti.

Da moramo zdržati.

Ampak telo ima svojo modrost.

In včasih je največji trening ravno to, da ga poslušaš.

Zdrav odnos do treninga

Pravi cilj ni, da treniraš vsak dan.

Pravi cilj je, da lahko treniraš še čez 10, 20 ali 30 let.

Da gibanje ostane veselje.

Ne kazen.

Da znaš dati vse od sebe, ko je čas za trening.

In da znaš brez slabe vesti počivati, ko je čas za počitek.

Ker zdravje ni samo v tem, koliko treniraš.

Ampak tudi v tem, ali znaš ne trenirati.

»Matej, jaz nisem za fitnes.«

To je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišimo v Fit365 v Pradah pri Kopru.

Veliko ljudi pride k nam z 20, 30 ali celo več kilogrami viška. Brez kondicije. Brez moči. In pogosto z veliko sramu.

In veš kaj?

To je popolnoma normalno.

Ne začnemo s hujšanjem

To ljudi vedno preseneti.

Ne začnemo z dieto.

Ne začnemo s prepovedmi.

Ne začnemo s šestimi treningi na teden.

Najprej želimo, da človek dobi občutek:

»To zmorem.«

Ker če je začetek pretežak, večina ljudi obupa.

Ne rabimo popolnosti

Če nekdo nikoli ni treniral in ima 30 kg viška, je zadnja stvar, ki jo potrebuje, občutek neuspeha.

Zato začnemo počasi.

Korak za korakom.

Trening prilagodimo posamezniku.

Včasih je največja zmaga to, da človek sploh pride.

Cilj ni utrujenost

Veliko ljudi misli, da mora biti prvi trening brutalen.

Mi mislimo drugače.

Cilj ni, da po treningu komaj hodiš.

Cilj je, da prideš tudi naslednjič.

In še naslednjič.

Ker pri hujšanju in spremembi telesa ne zmagajo najbolj motivirani.

Zmagajo najbolj vztrajni.

Najprej gradimo navade

Preden govorimo o mišični masi in velikih ciljih, gradimo nekaj pomembnejšega.

Rutino.

Disciplino.

Zaupanje vase.

Ker človek, ki leta ni verjel vase, najprej potrebuje majhne zmage.

In te zmage se ne merijo samo v kilogramih.

Merijo se v tem, da se nehaš skrivati.

Da se spet začneš gibati.

In da si po dolgem času rečeš:

»Mogoče pa zmorem.«

Nihče ne pride v formi

V Fit365 v Pradah pri Kopru ne pričakujemo, da boš pripravljen.

To je naša naloga.

Tvoja naloga je samo ena.

Da narediš prvi korak.

Ker ne treniraš zato, ker si v formi.

Treniraš zato, da prideš v formo.

Ko sem zaradi poškodbe medenice in operacije moral mirovati, sem mislil, da bo najtežji del fizična bolečina.

Motil sem se.

Pred tem sem treniral 5–6x na teden. Gibanje je bilo del mene. Del moje rutine. Del moje identitete.

In potem čez noč nič.

Ko ne moreš trenirati

Prvih nekaj dni sem si govoril:

»Saj bo hitro minilo.«

Potem pa so prišli nemir, jeza in frustracija.

Opazil sem, kako zelo sem bil navajen delovati. Kako močno sem svojo vrednost povezoval s treningom, gibanjem in občutkom, da moram biti ves čas aktiven.

In nenadoma mi je telo reklo:

»Ustavi se.«

Poškodba medenice me je naučila nekaj pomembnega

Nisem izgubil mišične mase v enem tednu.

Nisem izgubil kondicije v desetih dneh.

Sem pa začel izgubljati potrpežljivost.

In ravno tam sem videl, koliko dela me še čaka.

Ne na telesu.

Na meni.

Trening ni samo telo

Kot trener sem vedno govoril ljudem, da zdravje ni samo mišična masa, hujšanje ali število treningov.

Zdaj sem moral to živeti.

Naučiti sem se moral sprejeti pomoč.

Naučiti sem se moral počivati.

In predvsem sem se moral naučiti, da moja vrednost ni odvisna od tega, kolikokrat na teden treniram.

Včasih je največji trening prav mirovanje

Danes vem, da me je poškodba medenice naučila nekaj, česar me ni naučil noben fitnes.

Potrpežljivosti.

Sprejemanja.

In zaupanja, da bo telo okrevalo, če mu dam čas.

Če si trenutno poškodovan ali zaradi zdravstvenih razlogov ne moreš trenirati, naj ti povem nekaj.

To, da trenutno miruješ, ne pomeni, da si nazadoval.

Mogoče te življenje samo uči nekaj, česar med vsemi treningi nisi mogel slišati.

In ko bo prišel pravi čas, boš spet treniral.

Mogoče celo bolj zavestno kot prej.